V zgodnjih urah smo se 10.5.2025 odpravili proti Cerkljam na Gorenjskem z organiziranim avtobusom. Imeli smo zanimivo dogodivščino že na poti do tja, ki je otroci ne bodo pozabili. Težave je imel naš dvoetažni avtobus. Uspeli smo se z njim pripeljati skoraj do cilja, ko mu je 2,6 km prej zmanjkalo moči in se je iz motorja avtobusa samo še pokadilo. Mentorji drugih šol so na pomoč poklicali organizatorje in tako so nam poslali avtobus in uspelo nam je priti do prizorišča.

Sledila je registracija, zajtrk, navodila za tekmovanje, srečanje mentorjev, delavnice.

Naša skupina si je ogledala gasilske avtomobile. Videli smo veliko dvigalo, ki se lahko dvigne 35 m visoko. Otroci so se lahko slikali v košari. Naslednji avtomobil je bil pravi veliki bazen na 4 kolesih, saj ima kar 10 kubičnih metrov vode v svojem trupu in se tako nanj priklopijo druga vozila za gašenje ognja. Otroci so se tudi preizkusili v gašenju ognja. No, ne pravega. Pripravljeno so imeli malo leseno hiško, tako kot je to na otroških gasilskih vajah.

Nato smo se vrnili nazaj v šolo, kjer nas je že čakal reševalec in nam na zanimiv način pokazal, kaj imajo reševalci vse v torbi. Katere igle se uporabljajo za kaj in povedal, da se jih naj ne bojimo. Dokazal in pokazal je,  da lahko tudi najbolj šibek ali najmanjši otrok pomaga odraslemu pri reševanju življenja. Podal je napotke, kaj je potrebno narediti, ko nekoga vidimo nepremičnega na tleh. Na koncu pa nas je postavil pred rešilni avtomobil in nam pokazal luči. Spustil je tudi sireno in nekateri iz skupine so se kar prestrašili. Otroci so tekmovali tudi v tem, kako pravilno narediti srčno masažo. Tukaj so bili uspešni.

Sledilo je kosilo.

Po kosilu so se otroci preizkusili v tem, kako dobro poznajo higieno zob in s vprašalnikom pridobili nova znanja. Ogledali smo si tudi kleklanje čebelic ter za konec še učni čebelnjak tamkajšnje osnovne šole.

Preselili smo se še v športno dvorano na kulturni program in razglasitev rezultatov.

Naši tekmovalci so bili bronasti. Prejeli so vsak svojo lipo.

Pot domov je bila mirna z nadomestnim avtobusom.

Ob prihodu so že skupaj s starši naredili načrt, kam bodo posadili vsak svojo lipo.

zapisala: Mateja Kraner, mentorica čebelarskega krožka